Visokošolsko inovacijsko središče VIS TDC ICTEE®

Zakaj sploh TDC, če pa imajo študenti LUI in IRI in še cel kup drugih ustanov?

Že dolga leta se mi plete po glavi vprašanje, zakaj ob toliko briljantnih in unikatnih idejah, ki jih imajo študentje in študentke, ne samo Univerze v Ljubljani, ampak tudi ostalih slovenskih univerz, nikakor ne uspemo več teh idej spraviti v življenje. Po domače, nimamo nič kaj preveč novih visoko tehnoloških podjetij (torej izdelkov in storitev), ki bi se razvila iz idej študentov.

Vzrok gotovo ni en sam. Ravno nasprotno. Cela kopica jih je, ampak nekateri od teh so ključni, drugi pa verjetno bolj nepomembni.

Vsaj v osnovi pa jih lahko razdelimo na tiste izven nas samih (kao objetktivni) in tiste, ki so v nas samih (kao subjektivnih). In glavni izziv je v teh slednjih. Ker četudi rešimo t.i. objektivne vzroke, kar pomeni, da damo na voljo nekaj kvadratnih metrov prostorov, postavimo v njih najsodobnejšo merilno in razvojno opremo ter PC in strežnike, ponudimo najboljše izobraževanje, šolanja, dostope do knjižnic in baz podatkov ter nenazadnje tudi zagotovimo dovolj asfalta (beri: parkirnih mest), rezultata ... vsaj takega, da bi bil svetovno odmeven ali pa vsaj primerljiv, skoraj gotovo ne bo.

Bistvo je torej v subjektivnih vzrokih. Torej v nas samih. Zakaj dopustimo, da ideja, ki jo imamo, še v naših sivih celicah odmre, ko se še niti dobro razvila ni?

Običajno zaradi strahu. Strahu pred neuspehom in strahu pred kritiko. In ta strah nas nas pusti priti samo tako daleč, dokler se počutimo varno in dokler vlada ... ja neke vrste status quo! Ko pa se stvari spremenijo in se znajdemo v neznanem ali vsaj novem okolju, pa se zgodba konča. In trik je ravno v tem, da v podjetništvu in inoviranju ter na trgu ni varnosti. Ni 100% predvidljivih in vnaprej znanih scenarijev. So le novi svetovi, neznai in neraziskani kraji in ti so vir navdiha, novosti, dodanih vrednosti in inovacij ... takrat štejejo vrednote ali po domače, ugotovimo, iz kakšnega testa smo.

In če nadaljujem, komu je laže iti naprej v ta neznan, novi svet? Tistemu, ki ima vse pred nosom ali tisti, ki ga vodi strast, vizija in želja po uresničitvi in dokazovanju?

Seveda ni vse tako črno belo in iz nič ne nastane veliko. No običajno prav nič. Zato so potrebni določeni osnovni pogoji, predvsem pa nekaj tistega, kar sproži iskrico v mladih ljudeh, da neskončno verjamejo v svojo idejo in se odpravijo s strastjo na trnovo pot podjetništva v visoki tehnologiji.

In tisto malo nekaj, kar bo študentkam in študentom z idejami pomagalo pri "vžigu" in vzdrževanju drobnega plamena, dokler ne bo zagorel velik ogenj, ponuja in daje na voljo TDC.

Vsak od vas je še prav posebej vabljen k sodelovanju in aktivnemu sooblikovanju tehnološkega design centra. TDC smo ljudje in naše ideje ter strast uresničiti jih!

"Everything is possible! Keep thinking"

Tomaž Vidonja

Copyright © 2008 Tehnološka mreža ICT in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani